Toše Proeski: Tvoite baknezi na moite beli kosuli
za nisto veke ne bi pogresil,
Moite zborovi zaboravi gi,
ko da ne ni bile kazani,
Bakni me i pregrni me,
ja priznav veke duso vinata.
Daj ne maci me ajde prozbori.
Vo nas veruva sudbinata
Tvoite baknezi na moite beli kosuli
Cela nok mi budat spomeni
Dve nedeli razdeleni i osameni
Zar nekoj moze da te zameni?
Snegovi stojat megu nas,
So baknez mozes da gi rastopis.
Srce sonuva i ke napravi,
Most od tvoite nezni pregratki
Dodaj novi sadržaj